Spanje – brezplačno darilo bogov
Človek nujno potrebuje spanje zaradi enakomernega ritma počitka in aktivnosti, določenega z menjavanjem svetlobe in teme, saj nam obnovi energijo in ohrani moči za delo. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na zdravje.
Dnevne potrebe po spanju
Zakaj potrebujemo spanje?
Ponoči se v telesu poviša število obrambnih celic, ki nas varujejo pred bakterijami in virusi ter pred rakom. V globokem, zdravem spancu naš imunski sistem nabira moč, ki jo potrebuje podnevi. Če slabo spimo, smo bolj dovzetni za bolezni in infekcije. Testi v ZDA so pokazali, da ljudje, ki spijo samo tri ure na noč, s svojim početjem škodijo srcu. V tretjem tednu so imele poskusne osebe težave s srcem, sprejemanjem dogajanja v okolju …
Pomanjkanje spanja redi
Ponoči se človek otrese stresa, ki se je v njem nakopičil podnevi. Če ne spi ali spi malo in slabo in če to traja dalj časa, stresni hormon kortizol sporoči telesu, da je v nevarnosti in mu »ukaže«, da prerazporedi maščobne celice. In to na bokih in trebuhu. Ljudje, ki so zaradi slabega spanja pod stresom, več jedo.
Manj spanca škoduje koži in lasem
Zaradi premalo spanja utrujeni ljudje imajo tipično sivo, uvelo kožo, ki se hitro stara, iz ravnotežja vrženi hormonski sistem nima časa, da bi si opomogel. Zaradi kroničnega pomanjkanja spanja lahko začnejo izpadati lasje. To so dokazali s testi na živalih: živali, ki so jih nekaj tednov motili v spanju, so začele izgubljati dlako.
Faze spanja – kaj je to REM faza?
Spanje poteka v dveh stopnjah. Globok spanec nastopi približno pol ure za tem, ko zaspimo in traja približno 40 minut. Vse funkcije telesa so v tem času upočasnjene, dihanje je mirno, srce bije počasneje, možgani rabijo malo kisika. V tej fazi je človeka težko zbuditi, je brez sanj, telo pa črpa moč. Globokemu spanju sledi tako imenovana REM faza spanja. Traja okoli 10 minut, v tej fazi možgani »predelajo« dogodke dneva. Oči se hitro premikajo, srce bije hitreje, tudi dihanje je hitrejše.
Globoko spanje in REM faza se menjata od enkrat do petkrat v eni noči. Globoko spanje počasi izgublja svojo moč, REM faze pa so vedno daljše in lahko trajajo tudi do 70 minut. Spanje naj bo obred, vsak dan enak, ki pomirja in daje občutek varnosti. Del tega obreda je lahko topla kopel, kozarec mleka ali poslušanje naše najljubše pesmi.
Obrok pred spanjem – da ali ne?
Popijemo lahko kozarec mleka, najboljše z manj maščob. Škoduje lahko obilen obrok pred spanjem, zato ga zaužijemo dve do tri ure prej. Seveda je najbolje, če je (po obsegu in energijski vrednosti) manjši. Lahko popijemo samo kozarec mleka ali jogurta ter pojemo kos sadja. Če želimo obrok energijsko obogatiti, namesto mleka zaužijemo košček sira. Krožnik zelene solate lahko deluje tudi uspavalno. Če že uživamo alkohol, je kozarec piva primernejši zvečer, ko prenehamo delati in se pripravljamo k počitku. Pivo in sploh alkoholne pijače utrujajo, uspavajo in ženejo na vodo.
Motnje v spancu
Raziskave so pokazale, da je pri približno 50 odstotkov ljudi nespečnost posledica psiholoških dejavnikov, na primer depresije in tesnobe. Skrb in zaskrbljenost motita sposobnost, da bi globoko spali. Drugi razlogi za težave s spanjem so lahko tudi kronična bolečina, preveč kofeina ali alkohola, težave z dihanjem, mišični krči in druge bolezni.
Hormon melatonin in vpliv na spanec
Melatonin je hormon, ki nastaja v telesu, pomaga uravnavati cikluse spanca in je pravo zdravilo za nespečnost. Melatonina je največ v otroštvu. Med odraščanjem, ko se v telesu pojavijo še drugi hormoni, njegovav vrednost upade in ga je s staranjem vse manj. Že majhni odmerki dodatkov melatonina zadoščajo za normaliziranje koncentracij hormona v krvi in za boljše spanje. Če redno jemljete aspirin, pozor: aspirin vpliva na izločanje melatonina, zaradi tega lahko moti spanec.
Uspavalne tablete
Miljoni ljudi porabijo celo premoženje za uspavalne tablete. Uspavalne tablete sicer povzročijo spanec, vendar hkrati vodijo v zasvojenost in imajo celo hude stranske učinke, na primer visok krvni tlak ali impotenco.
